Smo še na začetku...

Smo še na začetku...

Tako. Moja bjonda je naredila ene par res lepih fotk, brez fleša, me noče motit s tem, pa pravi, da sem še premičkena. No ja, ampak jaz sem čist dost velika, da veste. Prava mala pošastka. Znam že na mizo, pa na okensko polico, mačji teti sta mi določili neko uradno razdaljo. Eh, že v redu, sem pa pri špeglarju in kukam, kaj dela... Zlezla sem tudi za sedežno in to delam kot bi me nekdo navil in potem (itak, po mačje), plezam s krempeljčki gor. Moja mačja mama mi jih je danes čisto malo postrigla...

Zjutraj sem ob 5 uri prilezla v posteljo, se polupčkala z bjondo, potem pa šla do špeglarja. Nooo, pa rečte, da nisem velika punca. Sem ga tok prelupčkala, da se je moral zbudit. Pol sem se pa še mal igrala, tko kot se za tako malo bejbo spodobi. Bjonda je rekla: „ej, stari, pri skoraj štiridesetih te je ena bejba tako prelupčkala, pa ni težja od salame v sendviču... pa reč, a si že doživel kaj takega?“

In dopoldan, ko se je bjonda oglasila na telefon in se je stegnila na posteljo, sem se ulegla na njeno roko, zaprla učke in rekla: „stara moja, pejva midve mal spat“. So ji kar solzice prišle na učke in se je spraševala, od kje sem jaz s tako malo bučko priletela v njihovo domovanje...

No. Mojim sužnjem se počasi svita, da niso dobili le ene lepe „kao fensi šmensi“ mucke, ampak tudi eno brihtno, samozavestno in senzibilno mačjo damico... Bjonda je rekla, da bo to še zelo lepo, ko malo zrastem.

Psssst. A povem še nekaj? Poleg igralnega kotička v dnevni sobi sem si danes sama uredila še enega. Tam, kjer dela špeglar sem navlekla ven dve kuverti, vam povem, super šumijo, lahko jih grizem in se skrivam, kos mehurčkaste folije, noro, čist noro šumi, rolo ene druge plastične folije, eno stiroporasto velikonočno jajce, res mega, ker ga lahko poganjam in dve mali kartonasti škatli od sladolednih lučk, kamor se tudi bašem in skrivam noter in eno veliko KitCube škatlo, ki sta jo mačji teti dobili en dan za promocijo in testiranje... Bjonda me je nekaj časa gledala, potem pa, ko je videla, da sem se igrala celo dopoldne sama tam (mačji teti sta kot palačinki ležali na mizi in na stolu in me gledali), se je odločila, da tale kotiček ostane, dokler jaz malo ne zrastem. Ko je špeglar prišel domov iz službe, se je takoj strinjal. In je tudi rekla, da tega še ne bomo fotkali, ker zgleda kot kurnik.

Aja, aja, preden pozabim. Teta Tilda mi je grozno všeč. Zjutraj sva se že skoraj lovili, ene dvakrat sem jo šla že cukat za rep, pa mi je povedala: „pamž mali, pazi, kaj delaš“... In se gledava, ves čas. In ko teta Tilda nekaj naredi, grem jaz pogledat in potem hitro prekopiram. Tako sem našla posodo za časopise, kjer zdaj izmenično s Tildo hodiva počivat. In spale sva v sobi od tamale, vsaka na svoji strani postelje, na policah. Bjonda je rekla, da tigrice moramo skupaj držat...

Teta Vidi pa bi se mi pridružila, ampak se potem prestraši in pihne in že je ni več. Zdej vas pa vprašam... A je to alfa mačka, ki se boji take male pike, kot sem jaz? A? No, ampak bjonda je rekla, da je super. Razteguje se, boža se, hodi na balkon, skoraj je že sproščena. In tudi do bjonde pride sama in potem imata une svoje seanse, ki jih itak noben ne šteka. In bjonda je še rekla, da je skoraj že navajena name in da če bo mela mene na „ignore“, me lahko tudi ima. Pri nas imamo mačke svoje finte in svoje mačje pravice.

Bjonda pa pravi, naj povem, da sem en požeruhec. Da mi je všeč vse, da bi probala vse in jedla vse. Tko, kr povem. Moja bjondi kuha in piše recepte in vedno rada reče: „discover the tastes“... Tko sem probala tuno, pa sir, pa Leibnitz piškot (micen košček) in celo eno kokico danes (brez lupin). Čist malo, bjonda pravi, da sem mičkena in je treba pazit. Ampak je mmmm, dobro. In mleko pijem in srkam in mljaskam kot en mali pujsek... Hi, hi...