Mace: Moja moja tamala...

Moja, moja tamala...

Takole rada jo imam. In zelo fajn se je stiskat pri njej v naročju, ker ona je micena, kot jaz, in lahko ure gleda risanke in masira mojo malo glavico in ušeska, pa po trebuščku mi je tudi všeč, pa po tačkah in potem preden brrrr, brrrr, brrrr, kmalu zatem pa; mačja koma in začnem sanjat in spat spanje male mačkice... "Pri tej bajti imajo super otroka", si mislim jaz...

Čisto nič ne zaostaja špeglar, k njemu hodim zjutraj brnet in mu tlačit tačke v nos pa na obraz, medtem, ko zadovoljno spim. Zadnjič je bjondica poklicala domov, če je naredil to pa to, on pa ji je rekel: "Mam tamalo v naročju, se ne morem niti premaknit. Kaj naj naredim?" Pa mu je bjondica rekla, da naj kar ostane tako in naj me pocrklja in boža, da se bom že naveličala in šla sama dol z njega. No, trajalo je, dokler ni ona prišla domov, takrat itak pridemo vse mačke njo pozdravit in pogledat, če je kupila kaj zabavnega. Za jest, ali pa če ima kakšno super duper vrečko ali pa škatlo...

In z Vidi se tako lovim, da komaj zvoziva ovinke po stanovanju. Čeprav je precej groba v igri, mi včasih padejo spodnje hlačke dol, tako se je ustrašim, znam to prekleto dobro vrnit in jo prestrašit nazaj. Včeraj mi je uspelo s točke nula skočit v zrak, da bi jo prestrašila, sem bila pa pod polico in sem se z glavo močno zaletela vanjo, celo miu, miu se je slišalo za mano. Bjonda pravi, da sem mali pogumni "duhec prahec", ker če me Vidi bunka, se ji postavim po robu in jo napiham in nabunkam nazaj; "Tkole bunkala me pa ti že ne boš, čeprav misliš, da si nekaj posebnega"... In to močno, da se ona raje kar umakne. Onadva samo gledata, ker pri nas velja filozofija, da si bomo živale že našle svoj prostor in hierarhijo same, brez človeških posegov. In da smo dovolj velike, da se same zmenimo, seveda pa bjondi vrže uč na nas, malo, da preveri, če je vse okej, malo pa, ker jo zanima, kaj vse počnejo in kaj se dogaja v njeni bandi mačk in kako se njihove vezi prepletajo.

Tildi je moja velika igrača, z njo se ruvam do onemoglosti in bi se še čez. Včasih me ima poln kufer in gre spat na vrh kuhinjskih omaric, kjer je ne dosežem...

Vidi in Tildi bi tudi rekli: "Tale živa igrača Mallow je super, še dobr, da ste se tole spomnili"...

Danes mi je uspelo, da sem sama skočila na kuhinjski pult... Še malo, da mi "potegne" da se da s hladilnika na kuhinjske omarice...

Moja tamala in jaz...